About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 23. Poglavjih: Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Simeon-Denis Poisson, Francois Jean Dominique Arago, Eugene Charles Catalan, Ferdinand Foch, Jean-Victor Poncelet, Joseph Jacques Joffre, Auguste Comte, Jean-Baptiste Biot, Joseph Liouville, Charles-Eugene Delaunay, Alfred Dreyfus, Benoit Paul Emile Clapeyron, Henri Poincare, Gaspard-Gustave Coriolis, Antoine Henri Becquerel, Emile Leonard Mathieu, Jacques Philippe Marie Binet, Pierre Louis Dulong, Marie Ennemond Camille Jordan, Benoit Mandelbrot, Alexis Therese Petit, Marie Alfred Cornu, Nicolas Leonard Sadi Carnot, Charles Rigault de Genouilly, Charles Dupin, Henri Victor Regnault, Auguste Bravais, Louis-Eugene Cavaignac, Adolphe Niel, Arthur Morin, Jacques Babinet, Charles Fabry, Robert Nivelle, Pierre Schaeffer, Anatole-Amedee-Prosper Courbet, Aime Marie Gaspard de Clermont-Tonnerre, Louis Armand, Marie Emile Fayolle, Louis Leon Cesar Faidherbe, Louis Archinard, Hippolyte Langlois, Gustave-Auguste Ferrie, Jean-Baptiste Eugene Estienne, Alfred Perot. Izvle ek: Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lo, Manche, Francija, 23. september 1877, Pariz, Francija Njegov o e, ni ji dr avni uradnik, je prodal svojo hi o, da bi lahko poslal sina na univerzo. Sinov uspeh je opravi il njegovo po rtvovalnost. Svoj prvi lanek o astronomiji je objavil e leta 1831 e med tudijem na Politehniki. Le Verrier je za el poklicno ivljenje kot kemik v Gay-Lussacovem laboratoriju, kjer je delal obetajo e raziskave s spojinami fosforja z vodikom in kisikom. Vendar se mu je leta 1836 ponudila prilo nost, da postane profesor astronomije na Politehniki, kjer je delal. V vlogi astronoma se je tako zna el popolnoma po naklju ju. Ukvarjal se je z vpra anji nebesne mehanike, nadaljeval Laplaceovo delo in e z ve jo to nostjo dokazal stabilnost Oson ja. Arago ga je kot pomo nika opozoril, da bi bilo potrebno gibanje Merkurja natan neje preu iti. Njegovi to ni r...