About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 39. Poglavjih: Aleksandrija, Valletta, Budimpe ta, Pittsburgh, enstohova, Kobenhavn, anl urfa, Birmingham, Dubrovnik, Cardiff, Andorra la Vella, Stara Ladoga, Al ir, Amsterdam, Quebec City, Hel, Ciudad de Mexico, Bydgoszcz, Vaduz, Salt Lake City, Fuku ima, Fuku ima, Pretorija, Aden, Ju ni Jemen, La Plata, Grofija Marche, Saintonge, Bagdad, Gagra, Casablanca, Angoumois, Agadir, Neapelj, Cusco, Kartum, Kijev, Kairo, Hilo, Havaji, Limousin, Aunis, Canterbury, San Carlos de Bariloche, White Plains, New York, Abeche, Yogyakarta, Fes, Maroko, Dover, Abomey, Lvov, Kujbi ev, Rusija, ernobil, Dolina, Trst, Bath, Potosi, Almeria, Gori, Ko ani, Cambridge, Ontario, Blagoevgrad, Banja Luka, Guelph, Ontario, Bia ystok, Ni, Brighton, Batumi, Stratford-upon-Avon, Ker, Stony Brook, New York, Ackworth, Iowa, Lublin, Adria, Burgsponheim, North Castle, New York, Kitchener, Ontario, Prilep, Chicoutimi, Semipalatinsk, Zichyujfalu, Abeokuta. Izvle ek: Valletta (malte ko: Belt Valletta ali italijansko: Citta Umilissima), imenovana tudi mesto trdnjava in mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode, je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko sredi e Malte kih otokov. Leta 2005 je imela 7.048 prebivalcev. Mesto ima zelo bogato zgodovino, mnogo zanimivih utrdb in pala in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dedi ine. Najpomembnej e zgradbe so so-katedrala sv. Janeza Krstnika, ki je biv a samostanska cerkev malte kega vite kega reda, pala a Auberge de Castille, v kateri je bila rezidenca kastiljske lo e reda malte kih vitezov, sedaj pa je v njej sede predsednika vlade, pala a velikega mojstra, v kateri je sede malte kega parlamenta, Narodni muzej, mestno obzidje in utrdbe, od katerih je najbolj znana trdnjava Saint Elmo. Mesto so za eli graditi vitezi malte kega reda leta 1566 in ga imenovali Humillssima Civitas Valletta - mesto, posve eno poni nosti, zaradi mogo nega obzidja, bastijonov in lepote baro nih zgradb pa so ga kmalu za eli ...
