Vsebina

Dve prijateljici, Ada in Valerija, sovascanki s Kozjan, majhne vasice v Brkinih, se v vojni vihri znajdeta na nasprotnih straneh. Prva se poroci z zagrizenim protikomunistom in domobrancem, druga je aktivistka Osvobodilne fronte, ki mora v dolocenem trenutku zbezati v gozd k partizanom. V okrutni vojni, ki ne izbira zrtev, otroka obeh pristaneta v narocju tiste, ki ostane v novi Jugoslaviji. Sedemdeset let kasneje, se tako brat in sestra soocita s svojo preteklostjo in veliko ljubeznijo svoje pogumne matere.

Cesnje cvetijo belo in zorijo rdece. Njihovi snezno beli cvetovi niso nic manj opojni kot njihovi sladki rdeci sadezi. V slovenski epopeji zazivijo Brkini, prizori iz partizanskega zivljenja na Notranjskem, bolnica Franja, osvobojena ozemlja ter Ljubljana v casu druge vojne in po njej, ko so bili ljudje nemocne zrtve unicevalnih ideologij.

Pohvale

• "Avtorica zbere vzroke, poveze niti nasega drzavljanskega spora in jih preplete v naso 'zgodbo'. Toda pomembneje od tega je, da je vzpostavila bistvo sprave: odpoved mascevanju, ozdravitev od sovrastva. Dokler lastno sovrastvo objektiviramo v krivdo drugega, se le nadaljuje kruta zgodba. Morala pa zadeva vsakega posebej, osebno; iz osebne (in posledicno kolektivne) katarze kot izvira morale se zacne nova zgodba nase medsebojnosti. Roman Cesnje, bele in rdece v tem smislu postavlja kriterij etike: z ljubeznijo pokopljimo svoje mrtve, da bomo zmogli ugledati modrino neba in svetlobo jutrisnjega dne!" -- dr. Spomenka Hribar
• "Roman Cesnje, bele in rdece, ima daljnosezno, doslej v slovenskem prostoru se ne izreceno spoznanje: Ne medsebojno ocitanje in obtozevanje, temvec prepoznavanje in priznanje lastnih napak v preteklosti je pot v preseganje medsebojnega sovrastva ter koncno v spravo." -- prof. dr. Marjan Kordas, dr. med., emeritus profesor Univerze v Ljubljani, redni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti
• "Bere se odlicno, osnovni motiv sina izdajalca in hcerke morilca je mojstrsko izpeljan in Valerija je nov velik lik v slovenski knjizevnosti." -- Bostjan Tadel, publicist in urednik
• "Tanja Tuma pozna zgodovino iz pripovedi, zato je morala do virov. Politiki namrec preteklost upo- ali zlorabljajo, njena pripoved pa govori o zivljenju, ki tece svojo pot. Na tej poti je sprava nekaj samoumevnega." -- dr. Bogomila Kravos, pisateljica in profesorica knjizevnosti v Trstu.
• "Pretresljiva (po)vojna zgodba o bratu in sestri, ki presezeta sovrastvo svojih starsev. Obvezno branje za tiste, ki si zelijo slovenske sprave." -- Jerneja Jezernik, publicistka, prevajalka in literarna ustvarjalka
• "Tanja Tuma je spisala enega najbolj pretresljivih romanov o vojnem in povojnem casu na nasem prostoru, o krivdi, grehu in zameri, ki naso druzbo spremlja od druge svetovne vojne do danasnjih dni. Skozi vecplastno zgodbo mnogih junakov govori o tihi, nikoli na glas izreceni zameri, s katero umirajo povprecni Slovenci, zameri za dogodke, ki jih niso povzrocili nasi starsi, temvec umazana vojna. In prav to je bistvo te zgodbe: dokler ne bomo razumeli, da so se za velikimi ideali, ideologijami in politiko v nemirnem in prevratnem casu vojne skrivale najbolj nemoralne, necloveske in zlocinske nakane, ne bomo znali razumeti zgodovinskega casa, ki nas je razdelil. In dokler ne bomo znali razumeti obcutkov ter se vziveti v motive in trpljenje druge strani, toliko casa tudi prave sprave ne bo. Ko pa sprevidimo, da sta dobrota in clovecnost pomembnejsa od vseh politicnih principov in zamer, ki nas delijo, takrat se bomo lahko spravili najprej sami s seboj, potem pa tudi s svojimi sobrati, ki sta jih usoda in zgodovinski cas potisnili na drugo stran, med sovraznike. Prav to so naredili akterji zgodbe v romanu in vsem nespravljenim Slovencem podali vodilo in napotek za zivljenje v sozitju pot k resnicni spravi." -- David Tasic, novinar, urednik in zaloznik