About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 41. Poglavjih: Bu ido, Japonska knji evnost, Japonska kuhinja, Japonska mitologija, Japonske borilne ve ine, Japonski film, Japon ina, Manga, Samuraji, intoizem, Karate, Judo, Hepburnovo pre rkovanje, Seznam slovenskih besed japonskega izvora, Anime, Aikido, Fairy Tail, Sepuku, Katakana, Japonska slovnica, Jamamoto Cunetomo, Kamikaze, Hiragana, Jodo, Kobudo, Japonski koledar, Korju, Ju jutsu, Nepri akovan konec poletja, Katana, Sanctuary, Gendai budo, Princ in dvorne gospe, otokan, Sojina omaka, Gej a, Sankukai, Klasi na japon ina, Iroha, Dan, Mijamoto Musa i, Y rei, Kju, Kand i, Mesni okus, Sugoroku, Amaterasu, Dod o, Miso, Heisei, Mo i, Susanovo, Izanami, Inari, Izanagi, Henohenomoheji, Cukijomi, Sakanoue no Tamuramaro, Hachiman, Uke-mo i, Kvamon. Izvle ek: Karate je vzhodnoazijska borilna ve ina, katere ime ima dvojno vlogo. Po eni strani gre za borilno ve ino z oto ja Okinava, razvito proti koncu 19. stoletja z zdru evanjem tradicionalnih okinavskih metod goloroke borbe. Po drugi strani pa se izraz karate danes, predvsem izven azijskega prostora, najpogosteje uporablja kot splo ni izraz za veliko tevilo modernih golorokih borilnih ve in, ki so se razvile na Japonskem od za etkov 20. stoletja dalje pod neposrednim vplivom okinavskega Karateja. V obeh primerih pa gre za goloroko borilno ve ino, ki vklju uje tri ve ja podro ja: Mnogo razli ic karateja v razli nem obsegu vklju uje tudi vadbo s tradicionalnimi oro ji. Ta del vadbe oz. samostojna ve ina rokovanja s temi oro ji se imenuje Kobudo. Poleg tehnik lahko vsebuje karate tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Namen karateja je namre razvoj celega loveka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fizi nega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, port) kakor razvoja osebnosti in doseganja notranjega miru. Oseba, ki vadi oz. trenira karate, se imenuje karateist. U enci, oble eni v bele uniforme, t.i. karategije (poenostavljeno v kimone), vadijo pod vodstvom u itelja mo...
