About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 31. Poglavjih: Druge enote, Enote za dol ino, Enote za hitrost, Enote za maso, Enote za as, Astronomska enota, Meter, Kilogram, Sekunda, Kilometer, Parsek, Enota atomske mase, Mesec, Eon, Desetletje, Stare ute i in mere, Konjska mo, Comptonova valovna dol ina, Milja, Bohrov polmer, Svetlobno leto, evelj, Sod, Letni asi, Elektronvolt, Ura, Dan, Morska milja, Teden, Trdota po Shoru, Galakti no leto, Dirham, Bit, Vozel, Liter, Karat, Merska enota, Cent, Radian, Vatel, Kotna sekunda, Stoletje, Palec, Standardni kubi ni meter, Trdota po Brinellu, Angstrem, Mikrometer, Minuta, Kaliber, Julijansko leto, Bajt, Atmosfera, Neper, Hektar, Trdota po Vickersu, Kalorija, Tiso letje, Kotna minuta, Kilometer na uro, Tropsko leto, Nanometer, Tona, Milimeter, Ppm, Centimeter, Odstotek, Siriometer, Bar, Stadij, Kotna stopinja, Atomske enote, Kubit, Bel, Decimeter, Jard, Zemljina masa, Kilovatna ura, Kilopond, Pikometer, Kiri, Gavs, Se enj, Gran, Eotvos, Vrsta, Furlong, Galona, Barn, Fermi, Un a, Pud, Erg, Geografska milja, Odtiso ek, Fot, Debye, Dina, Ppb, Laket, Kayser, Ar in, Ducat, Gigavatna ura, Gros, Ruski se enj, Tara, Megavatna ura, Putrih, Vr ek, Ruski evelj, Frakelj, Nakladalni meter, Gigaelektronvolt, Poli, Sotka, etvrt, Bokal, Desjatina, Maseljc, Osmina. Izvle ek: Astronomska enota (oznaka a.e. (), mednarodna pa AU, au ali a.u.) je dol inska enota, ki se uporablja najve v astronomiji in je pribli no enaka razdalji Zemlje od Sonca. To na dolo itev enote mora upo tevati e dejstvo, da tir Zemlje okoli Sonca ni kro nica, ampak elipsa. Izvirno so astronomsko enoto dolo ili kot glavno os Zemljinega tira, to je kot povpre no razdaljo Zemlje od Sonca. Za e ve jo to nost je Mednarodna astronomska zveza (IAU) leta 1976 dolo ila astronomsko enoto kot razdaljo od Sonca, na kateri bi imel brezmasen delec v nemotenem tiru obhodni as 365,2568983 dni (ali Gaussovo leto). Mednarodni urad za ute i in mere predlaga oznako za astronomsko enoto ua. To na i...
