About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 29. Poglavjih: Politi ne stranke, Skupnost narodov, Avstralija, Kanada, Zdru eno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Malta, Republika Ju na Afrika, Mozambik, Bocvana, Svazi, Banglade, Dominika, Indija, Ciper, Nova Zelandija, Malavi, Namibija, Tanzanija, Mauritius, Pakistan, Jamajka, Papua Nova Gvineja, Nigerija, Sveti Vincent in Grenadini, Gvajana, Zambija, Kamerun, Singapur, Antigva in Barbuda, Salomonovi otoki, Sierra Leone, rilanka, Uganda, Fid i, Maldivi, Trinidad in Tobago, Sveti Kitts in Nevis, Malezija, Lesoto, Barbados, Sej eli, Bahami, Belize, Saint Lucia, Brunej, Kenija, Gana, Gambija, Kiribati, Grenada, Tonga, Tuvalu, Vanuatu, Politi na stranka, Samoa, Vsezvezna komunisti na partija, Slovenska protifa isti na enska zveza, Pobratim, Protifa isti na fronta ensk. Izvle ek: Avstralija je tako ime najmanj e celine na svetu, kot tudi kratko ime dr ave Avstralska zveza. Avstralska zveza (angle ko Commonwealth of Australia) je po povr ini esta najve ja dr ava na svetu in edina, ki v celoti zavzema kak no celino, in najve ja v Avstralaziji. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija izhaja iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana ju na de ela (glej Terra Australis). Dr avna valuta je avstralski dolar, ki je vreden pribli no 0.6 evra. Avstralija je ena izmed gospodarskih velesil sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Ve kot 60 % vsega njenega izvoza namre predstavljajo kmetijski izdelki in surovine. Dandanes sta rudarstvo in energetika pri izvozu pomembnej a od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, e posebej volna (v Avstraliji je okoli 170 milijonov ovac) in govedina. Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelavi boksita, svinca in diamantov, na drugem mestu po pridelavi eleza, cinku in uranu in na tretjem mestu po pridelavi zlata in sr...
