About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 38. Poglavjih: Dubrovnik, Reka, Hrva ka, Hvar, Hvar, Umag, Bakar, Biograd na Moru, Lopud, Vela Luka, Senj, Malinska, Rab, Rab, Omi, Novigrad, Istra, Su uraj, Vis, Kor ula, Zadar, Podgora, Rovinj, Pag, Postira, Jablanac, Makarska, Split, Cres, Pore, Komi a, ibenik, Orebi, Trogir, Mali Lo inj, Crikvenica, Vrboska, Hvar, Vodice, ibensko-kninska upanija, Brela, Pulj, Lopar, Rab, Novi Vinodolski, Krk, Tu epi, Ba ka Voda, Sali, Jelsa, Rabac, Tisno, Ston, Vrsar, Ra anac, Trpanj, Zaostrog, Novigrad, Dalmacija, Gradac, Gradac, Dugi Rat, Ora ac, Dalmacija, Kraljevica, Njivice, Krk, Fa ana, Primo ten, Rogoznica, ibensko-kninska upanija, Mali Ston, Stari Grad, Hvar, Veli I, Prvi Luka, Sobra, Vukovar, Uble, Sutivan, Pako tane, man, Zaton, ibenik, Porozina, Viganj, Supetar, Drvenik, Dra e, Pa man, Sumartin, Pomena, Plomin Luka, Mi njak, Povja, Brna, Nerezi a, Trstenik, Pelje ac, Brestova, Valbiska. Izvle ek: Dubrovnik (italijansko mad arsko ) je pristani ko in zgodovinsko mesto, administrativni sredi e Dubrovni ko-neretvanske upanije, ter eno od najvidnej ih turisti nih letovi ob obali Jadranskega morja, na skrajnem ju nem delu Hrva ke. Je eno od tirih najve jih mest Dalmacije. Od leta 1991 se je tevilo prebivalcev v ob ini iz 43770 (popis 1991) pove alo na 49728 (popis 2001), od tega je bilo 88,73 % Hrvatov. Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od ve legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uni enjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu dana njega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in sredi e mestne dr avice, Dubrovni ke republike, ki je obstajala do leta 1808. Mesto Dubrovnik je najju nej e hrva ko mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima . Povpre na letna temperatura zna a okrog 17 ...
