About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 25. Poglavjih: Ceste, Mostovi, Predori, Pristani a, krbine o prometni infrastrukturi, elezni ka infrastruktura, Luka Koper, Predor pod Mont Blancom, Avtocesta A2, Letali e Tan S n Nh t, elezni ka postaja, Letali e ng H i, Avtocesta A5, Cestni prevoz, Hitra cesta H4, Predor pod Rokavskim prelivom, Pristani e, Letali e a N ng, Avtocesta A4, Hitra cesta H5, Letali e Ca Mau, Hitra cesta H3, Hitra cesta H6, Zmajski most, Ljubljana, Pontonski most, Sydneyjski pristani ki most, Kara i, Makadam, Avtocesta A3, Protihrupna pregrada, Evpalinov tunel, Most Tacoma Narrows, elezni ki tir, Kretnica, Hitra cesta H2, Mednarodno letali e D. Solomos, Zakintos, Hitra cesta H7, elezni ka proga Br ko-Banovi i, Ljubljanska obvoznica, elezni ko postajali e, Marina, Kr ki most, Hitra cesta H1, Prag, Dr a, Povpre ni letni dnevni promet, Ulica, Tirnica, Potni prehod, elezni ki peron, R2-430, Cesti e, Kolovoz. Izvle ek: Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristani e, ki ga upravlja istoimenska koprska delni ka dru ba. Geografsko je ume eno tako, da predstavlja najbli jo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, klju ni blagovni tokovi pa v pristani e prihajajo prek Gibraltarske o ine in Sue kega prekopa. Klju na primerjalna prednost pristani a je tako njegova geografska lega, ki mu poleg ve je dostopnosti do trgov Srednje in Vzhodne Evrope omogo a tudi vklju itev v blagovne tokove na preseku 5. in 10. Pan-Evropskega transportnega koridorja. Pristani e s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdr uje morske povezave z vsemi deli sveta. Pretovor v Luki Koper poteka tudi pono i Panoramski posnetek Luke KoperPristani e je nastalo leta 1957, tri leta po tem, ko je postalo jasno, da je Jugoslavija izgubila cono A in z njo Trst, razcvet pa je do ivelo po letu 1967, ko je postalo elezni ko povezano z zaledjem. Danes je pristani e neposredno povezano z evropskim elezni kim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vsto...
