Vir: Wikipedia. Strani: 39. Poglavjih: Afroazijski jeziki, Anatolija, Bli nji vzhod, Kavkaz, Srednjevzhodne dr ave, Sredozemlje, Stari Bli nji vzhod, Zgodovina Srednjega vzhoda, Jeruzalemsko kraljestvo, Stari Egipt, Afganistan, Druzi, Sredozemsko morje, Iran, Ugarit, Mezopotamija, Tiso in ena no, Golanska planota, Ad arija, Arabska liga, Semitski jeziki, Bahrajn, Palestina, Zdru ena arabska republika, Fenicija, Kairo, Iberski polotok, Kayseri, eba, Rodovitni polmesec, Kapadokija, Hatay, Sredozemsko podnebje, Lidija, Egejsko morje, Ugaritska abeceda, Mesinska o ina, Hetiti, Hamas, Tirensko morje, Zahodni breg, Jonsko morje, Kefija, So i, Rusija, Ligursko morje, Unija za Sredozemlje, El Alamein, Otrantska vrata, Frigija, Makija, Sveta de ela, Kri ar, adski jeziki. Izvle ek: Kraljestvo Jeruzalem je bilo kr ansko kraljestvo, ustanovljeno na Bli njem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi kri arski vojni. Obstajalo je nekaj manj kot dvesto let, do leta 1291, ko so Mameluki osvojili njegovo zadnjo trdnjavo Akko. Na za etku je bilo kraljestvo komaj kaj ve kot ohlapna zveza mest in vasi, ki so jih osvojili kri arji na svojem prvem pohodu. Mnogo se je razpravljalo o tem, ali naj bo kraljestvo posvetna ali teokratska dr ava pod pape evo oblastjo. Zmagali so zagovorniki posvetnega kraljestva in dr avo so organizirali po vzoru zahodnoevropskih monarhij, s katerimi so imeli tesne politi ne in dru inske zveze. V primerjavi z evropskimi kraljestvi je bilo relativno majhno in pogosto mu je primanjkovalo finan ne in voja ke podpore Evrope. Kraljestvo je bilo tesno povezano z bli njim armenskim kraljestvom v Kilikiji in Bizantinskim cesarstvom. Obe zvezi sta pomembno vplivali na orientalizacijo zahodnjakov. Na vi ku svoje mo i se je kraljestvo raztezalo od dana njega Libanona na severu do Sinajske pu ave na jugu, na vzhod pa v dana njo Jordanijo in Sirijo. Ozemlje so posku ali raz iriti tudi v Egipt, kateremu so vladali Fatimidi. Jeruzalemski kralji so imeli delno oblast tudi ...