About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 36. Poglavjih: Biv e nem ke kolonije, Eksplozije v Nem iji, Frakcija rde e armade, Nem ka demokrati na republika, Prusija, Tretji rajh, Voja ka zgodovina Nem ije, Weimarska republika, e ka (zgodovinska de ela), Propad, tajerska domovinska zveza, Nem ko cesarstvo, Nem ka vzhodna Afrika, Versajska mirovna pogodba, Wehrmacht, Sveto rimsko cesarstvo, Frankovsko cesarstvo, Nem ke oboro ene sile, Kristalna no, Eksplozija v Oppauu, Prepovedani avtorji v asu nacionalsocializma, Pakt Ribbentrop-Molotov, e ka hokejska reprezentanca, Holokavst, Hitlerjeva mladina, Zvezna republika Nem ija, Operacija Bagration, Samoa, Andreas Baader, Saipan, Organizacija Todt, Brest-Litovski mir, Zavezni ki nadzorni svet, Yap, Auferstanden aus Ruinen, Galski imperij, Nem ka jugozahodna Afrika, Augsbur ki verski mir, Tinian, Bukare ki mir, Nem ka Nova Gvineja, Peenemunde, Severnonem ka konfederacija, Bela vrtnica, Schlieffnov na rt, Gudrun Ensslin, Reichswehr, Vzhodnonem ka vstaja 1953, Pruska akademija znanosti, Sturmabteilung, Bratislavski mir, Horst-Wessel-Lied, Nem ki Togo, Monumenta Germaniae Historica, Mariansko oto je, Dokon na re itev, Waffenamt, Anschluss, Ngulu, Kappov pu, Fuhrer, Lidice, Seznam osebnosti Tretjega rajha, vabska, Denacifikacija, Trojni sporazum. Izvle ek: Tretji rajh (nem ko Drittes Reich) oz. Velikonem ki rajh (nem ko Grossdeutsches Reich) je oznaka za nem ko dr avo v asu nacizma med leti 1933 in 1945. Ime se je v propagandi za elo uporabljati po vzponu Nacionalsocialisti ne nem ke delavske stranke (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, NSDAP), pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933). V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacisti no Nem ijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nem ije, maja 1945. Zemljevid Nem ije in njenih administrativni obmo ij leta 1941Po vnovi ni zasedbi Porenja (1936) in priklju itvi Avstrije, Sudetov (1938) in obmo ja reke Memel (Litva; 1939) je Nem ija dosegla svoj najve ji mirnod..
